mesto


Vse skupaj ze je zacelo pred parimi meseci, ko je skupina U2 objavila svojo koncertno turnejo. Nekako je padla ideja o obisku koncerta v Dublinu, in glej ga zlomka, idejo smo tudi izpeljali. Najprej nakup kart, rezervacija aviona, hostla v Dublinu, kasneje se rent-a-car-ja, potem pa par mesecev cakanja.
In se je zacela nasa odisejada. Cetrtek, 20.7.2009 ob 5:30 start iz Kranja. Z avtom smo se odpravili proti letaliscu v Benetkah. Na letalski karti je pisalo, da je polet iz letalisca Venice (Treviso). Jure se je pozanimal pri nekem benecanu, kateri nam je potrdil, da je v Benetkah samo eno letalisce. Po parih zastojih in nesrecah na avtocesti smo s precejsnjo zamudo okrog 9:15, s prtljago opremljeni, vkorakali na letalisce San Marco v Benetkah. Gledamo na tablo odhodov, kjer naj bi bil let proti Dublinu vpisan nekje za okrog 9:40, a nismo zasledili nicesar podobnega. Damn! Mogoce je pa se kje kaksno letalisce. Tetka na informacijah nam je takoj razjasnila, da smo na napacnem letaliscu, ter da moramo na pol ure oddaljeno letalisce Treviso (dooch), but we can still make it. Hitro v avto in gasa. In nam je uspelo! Sicer so nas spustili preko vseh vrst, ampak letalo smo pa ujeli 😉
Let do Dublina traja 2h15min, in po pristanku se je zacelo dogajati … vsi smo morali obsedeti na svojih mestih, saj smo morali zaradi nekoga, ki je parkrat bruhal na avionu pocakati ground support team – policaje, resilce, gasilce in moska v skafandru, katera sta poskrbela za bruhavcka (naslovna slika) – ocitno je panika s svinjsko gripo kar precejsnja. Kljub vsemu nas niso vrgli v karanteno in smo lahko zapustili letalisce. Next stop – rent-a-car. Tukaj prvi nateg, ko so nam prodali zraven se zavarovanje, ki je za 2x podrazilo planirane stroske – ampak avto pac rabimo. Placamo, se spakiramo in ze smo na poti iz Dublina proti mestecu Galway, na drugi strani otoka. Na poti se najprej ustavimo v mestecu Tullamore, kjer si po obisku Tullamore Dew Heritage Center privoscimo prvi viski, prvo hrano … in prvi Guinness.
(
Lepo siti in poteseni se odpravimo v Clonmacnoise, kjer je bil leta 545 postavljen samostan, okrog njega pa je pokopalisce, ki je znano po svojih visokih krizih s krogom v centru. Trije od visokih krizev so se ohranjeni (visine nekje dobih 3 metov), ostalih manjsih pa je malo morje. Preprositi kamniti spomeniki in pokosena travica izgledajo prav prijetno, pa ceprav stojis na pokopaliscu.
Clonmacnoise
V okolici pa se pasejo krave in ovce, katerih moderni colni prav nic ne motijo.
cows
Irska je poleg tega, da ima veliko odlicnega viskija ter piva, znana tudi po gradovih – teh je res veliko – izgleda skoraj tako, kot da bi imela vska vas svoj grad. Nekateri od njih so zelo dobro ohranjeni, in irci to prav dobro izkoriscajo za ozemanje turistov. Prvi grad, katerega smo si ogledali je bil Kylemore Abbey. Vstopis lahko v par sobic, vecina gradu pa je zaprta, saj je v njem locirana dekliska sola. V okolici je se prijetna gotska cerkev in menda velicasten vrt, katerega si pa zaradi mocnega dezja nismo ogledali. Jah dez … to je stalnica na Irskem – vreme se namrec menja na priblizno 37 sekund … sonce ki te zge na polno, nato dez, ki gre v vse smeri, le naravnost dol ne, tako da je deznik cisto odvec 😉
Kylemore Abbey
Eden izmed eksponatov v grascini – kamniti sah.

Pa se eden izmed zalivov na poti – vidljivost je vremenu primerna 😉

Ocitno so jehovci tam gori propadli …

se nadaljuje TUKAJ

Copyright

Vse fotografije na tej spletni strani so avtorsko delo. Prepovedana je kakršnakoli objava ali uporaba materiala brez pisnega dovoljenja avtorja. Kršitve bodo sodno preganjane. Nedovoljena uporaba materiala se zaračuna 852€ neto na enoto.

Zadnji komentarji

Arhiv zapisov