Tadejev FotoBLOG :>

Fetis na slikanje strel. Moj prvi poskus letos. Zal se je vse dogajalo na napacni strani hise (drevesa, hise,…), pa se dalec je blo vse – nekje pod Krvavcem. Upam se na kaksno boljso nevihto 😉

Telefon me spelje iz sanj – novo sporocilo. ‘Matr kasn vreme … hribi, morje, kolo al kej druzga’. Dvignem roleto in zunaj je verjetno ena zadnjih soncnih jesenskih nedelj letos. Poklicem Joza in zmeniva se da na hitro skociva na kaksen hribcek v Bohinjskem koncu.
Startava dokaj pozno, ob 11:15 sva ze na parkiriscu pred Planino Blato. Preden se pripraviva, srecava dva mulca – tujca – ki naju z zemljevidom v roki sprasujeta, kje sploh smo. Hoceta na Vodnikovo koco. Pokazeva jima pot na zemljevidu in takoj oddideta. Po 500 metrih jih zopet srecava, tokrat zacuda – z zemljevidom v roki. Zopet pokazeva pot, tokrat se locimo, midva levo, onadva desno. Nic cudnega da je toliko nesrec po hribih, ce folk niti ne ve kje je, kaj sele kam sploh hoce! Nevermind.

Najprej prideva na Planino pri Jezeru. Tam si se midva na zemljevidu ogledava kje sva 😉

Pot pod noge – markiranih 30 minutk mine 1,2,3. Na Dednem polju si vzameva pavzo da pojeva sendvice, nato pa dalje na Planino Ovcarijo. Po urici hoje sva tam. Kaksno lepoto skriva narava! Ze sama narava je huda, sploh odeta v jesenske barve. Predvsem pa so me impresionirali stani (lesene hisice), na zalost jih je nekaj ze podrtih, vecina pa zelo slabo vdrzevanih. Stari menda preko 200 let, ze sami podpisi obiskovalcev na vratih segajo v stirideseta leta prejsnjega stoletja.

Dalje po dobro markiranih in oznacenih poteh do planine Visevnik. Katera pot je ze prava?

Ce sva pa ze tako dalec, pa skociva se do Prsivca. Joza vodic/navigator: Ni problema, nekje tukaj mora bit skrita ena pot .. pomoje je tamle zadaj. Zavijeva desno, in po dobre pol ure hoda po brezpotju (dobesedno) prideva do Vrtca (desno od Grive). Pred nama je samo se prepad in nic drugega. (slika iz tega konca je na vrhu)
Ker ne moreva nikamor vec se obrneva in se nekako vrneva na tocko kjer sva skrenila s poti. Vse ‘pohvale’ vodicu 🙂 Nazaj do Visevnika, pa na Dedno polje, Planino pri Jezeru do Planine Blato, kjer sva imela parkiran avto. Na poti do Fuzin srecava oba tujca, ki se tudi vracata v dolino – tokrat brez zemljevida – upam da nista zgresila edine poti v dolino.
Ce bo drugo nedeljo lepo vreme, pa ce ne bo kj pametneg po televiziji, ponovimo! 🙂

Andrej Sifrer je s svojo kompanijo priromal tudi na Gorenjsko – v dvorano na Zlatem polju v Kranju. Koncert je bil proti mojim pricakovanjem precej dober – mogoce zato, ker so vecino koncerta odigrali Andrejevi fenomenalni gosti. Sam odpoje zadostne 3 komade, ostalo delo pa prepusti pravim zvezdam 😉
Oder v dvorani je bil postavljen cisto na tleh, tako da ni omogocal gibanja raznim fotografom – tako smo celoten koncert odsedeli na tleh pred odrom. Ampak je bilo pa se vedno mozno ujeti veliko dogajanja pa ceprav mi je v napoto hodila ena kamera!!)

Ena od backvocalistk (Bekvokalistja, spremljevalna pevka, ….) je imela precej dela z urejanjem svojega dekolteja.

Bosonoga Jem Cooke pred noznim udarem v plastenko vode (ki se nikoli ni zgodil :/)

Nekateri se se dolgocasili …

Na koncu koncerta pa sem skoraj v glavo dobil se pravo rdeco vrtnico – od samega Sifrerja 🙂

Razstavo smo svecano odprli (kaksen mesec si jo lahko ogledujete v vetrini za Globusom v Kranju), hvala vsem ki ste se mnozicno udelezili otvoritve. Po otvoritvi pa smo se premaknili v ‘garazni’ prostor pod Globusom, kjer so mladi grafitarji lahko kontrolirano spravili svoje ideje z lista na zid. Spreje in sablone v roke pa gremo.

Najprej se narise skica s svincnikom (naslovna slika), nato vse skrbno posprejamo …

… in eden od koncnih izdelkov izgleda takole …

Vec slik grafitiranja (mojih in Bojanovih) je tukaj