Tadejev FotoBLOG :>

Enkrat pa se v Trziske konce – na enega od vrhov pobocja Kosute – tocneje na Kosutnikov turn. Ker ni veliko hoda, se odpravimo ob bolj cloveski uri, ob devetih zjutraj. Tokrat nam je bilo vsaj vreme naklonjeno, za hojo mogoce se prevec, saj je sonce nenormalno nazigalo. Slabi 2 urci hoje in ze smo pod vrhom, kjer nas pricaka tabla.

Se par minut plezanja in odpre se nam precudovit pogled – od Krvavca, preko Triglava do Moelltalla ter Grossglocknerja.

Po malici se mocno spustimo po pobocju Kosute do Dolgih njiv, do avtomobila, ter na zasluzeno, tradicionalno post-pohodno pivce 🙂

PS: tokrat nismo nikjer zasli, pa ceprav sem bil z obema kolegoma, ki sta me prejsnjic speljala s pravih poti 😉

Kako je tezko vstati na nedeljo ob stirih zjutraj, sploh ce si prejsen vecer izlet v zivalski vrt potegnil pozno v noc. Se dobro, da smo presli na zimski cas, in sem profitiral eno uro spanja … zastonj! 😉 S kolegi smo bili zmenjeni ob 5h v Bistrici, da jo mahnemo nekam v Julijce. Zal enega (neimenovanega) ni bilo, ker se mu je cez teden ‘nabralo’, tako da sva ostala sama z Rokom. Prvi plan, Skrlatico, sva spremenila v Kriz. Odpeljeva se do Vrat in okrog sestih sva ze na poti. Po kaksni urci in pol sva ze nad gozdno mejo in cakava, kdaj naju bo obsijalo prebijajoce se sonce … spet nic. Oblacno. Sem pa tja dezne kaplje. Ahh … saj se bo skadilo, greva dalje. Prideva do razcepa na meliscu pod Stenarjem in vodic Rok (ki sicer ‘pozna’ pot) se seveda odloci za napacno. Opozorilo zanamcem – sledite napisom Skrlatica, dokler **jasno** ne pise kam je treba zaviti za Kriz 😉 Ubereva direktivo v melisce in nekako pocasi dojameva da sva zasla. Ni problema, Greva do vrha po levi, potem se pa spustiva do desne strani, preciva par skal in ze sva na pravi poti.

No, po priblizno slabih dveh urah res najdeva pot, in to najbolje markirano pot, kar sem jo kadarkoli videl. Dejansko je markacija narisana na vsake 3 korake, tako da prakticno ne mores zgresiti. Razen ce imas licenco, kot jo ima Rok – licenco za zajebat. V bistvu … ker ima licenco (zaenkrat edini v Sloveniji) se pomen besede ‘zajebati’ v tem primeru spremeni. Pravzaprav me je peljal po delih slovenskega gorovja, katerih zagotovo ne bi videl, ce bi hodil po dolgocasnih, markiranih poteh 😉 Nato pa po poti do vrha, kjer naju je za 10 minutk pricakalo sonce ter prekrasen pogled na severno steno Triglava.

Ker na vrhu nemarno piha, se spustiva malce nizje in si privosciva malico. Pod nama pa je lezal Pogacnikov dom z dvema jezeroma.

Pojeva in se zbaseva mimo Bivaka IV. do doline Vrat.

Nato pa se na zasluzeno pivce in domov.

Po dolgem casu zopet v zivalskem vrtu. Preprosto sem moral it gledat @-e (afne, opicnjake, …) a so bile zal vse zaprte v notranjih prostorih, kjer pa se jih ne da ravno slikati. Zopet sem ugotovil da je moj bogi teleobjektiv malce svetlobno sibak .. ampak .. saj enkrat bo nov.
Zanimivo kako so vse zveri (levi, tigi, …) pasivne zivali. Ok, ze res da jih pitajo s takimi kolicinami hrane da jo niti pogledati vec ne morejo in zaradi tega potem cele dneve prelezijo.

Najbolj aktivna od vseh sta bila zirafa in slon.

Pa se pojedina sov … piscancki 😉

27\. oktober, svetovni dan varcevanja. V Kranju na Maistrovem trgu so se predstavljale razlicne banke. Vecina ljudi je prisopila predvsem zaradi zastonj hranilnikov, svincnikov ter cokoladic. Meni so pa najvec veselja dali hranilniki – pujski, kajpak 😉

Vec slik tukaj