Po letu dni smo zopet zbrali jadralsko ‘dream team’ ekipo ter se odpravili na teren. Jadralsko kariero smo pred parimi leti zaceli na solski jadrnici Val 35, lani jeseni nadaljevali na simpaticni ELAN 333 ter se letos spomladi vlacili naokoli z Bavario 38 (‘ljubkovalno’ imenovano banja). Kot ‘izkuseni jadralski macki’ smo se odlocili, da za naslednji podvig potrebujemo kaksno resnejso jadrnico in zato smo v Biogradu na moru najeli skoraj novo barko ELAN 350 performance (KIKI).

Jadrnica je res fenomenalna. Preprosto ni potrebno zgubljati besed. Koncno jadrnica, na kateri je vse na svojem mestu, brez odvecnih in nepomembnih dodatkov (ceprav se kaksnega drzala za pijaco sem pa tja ne bi branil ). Edina pripomba ki smo jo imeli je bila le obrascenost dna, kar pa je neodgovornost carterske firme, ki nam je oddala jadrnico. Ce bi bila zadeva ociscena kot se zagre, bi bilo pa ze kar malo kicasto.

Klub temu da vreme ni bilo ravno idealno, smo iz jadrnice poskusili iztisniti toliko kot smo zmogli/znali. Posebej naklonjen nam je bil en dan, ki nam je postregel z jugotom nad 30 vozli in orcanje s tako barko je bil pravi uzitek. Dve rudi naredita zadevo tako vodljivo, da imas na case obcutek, kot da se peljes po tirnicah.

Ker smo bili prehitri (hehe) smo jadrnico konstantno zavirali z lovljenjem rib, kar se je na koncu kar izplacalo, saj nas je ata Brlogar s svojimi mojstrovinami ter svezo ujeto hrano kar lepo pogostil.

Zaradi incidenta z mackom (nam je ukradel ribjo vabo, ceprav so ga prej ocitno ze nafutrali), bi le ta kmalu pristal v Risotto con Gatto … ampak je imel sreco, da smo ze prej povecerjali

Na Žirjah smo si priposcili se praznovanje Arturjevega dneva, kar smo izkoristili se za eno ekipno sliko.

Pa se par snapshotov … in to je to. Naslednje leto pa dalje.

Za konec pa se en avtoportret … z resnim sporocilom

Videoporocilo pa je priblizno tako:

Zaenkrat je to to.

.. in tole ni nic kaj drugega, kot pa eden zadnjih testov zvokovnega dela mojega sprozila. Zadeva je po moje ze toliko zrela, da se jo bo dalo uporabiti za kaksne resnejse slike. Caka me se kaksen test prozenja z laserskim zarkom, tako da ce bo cas, se kaj kmalu lahko obeta kaksna razbita zarnica … seveda pa sprejemam ideje ;P

Se nekaj karakteristik. Balon napolnjen z vodo, bliskavica z leve na 1/32 moci, ISO200, F10. Prozeno z zvocnim senzorjem (mikrofon oddaljen cca 1m), balon sem drzal v roki in ga z drugo roko prebodel. 4 slike … prva z zamikom 0ms od zaznave zvoka, druga 5ms, tretja 7ms, cetrta 10ms. To je to.

Prvi ‘resnejsi’ test moje nove blackbox (dobesedno) foto-masine se je dobro odnesel. Na sliki je 12 zaporednih slik padanje kapljice vode v kozarec. Fles je prozen z zvokom, ki ga kapljica naredi ob padcu v vodo. Prva slika zgoraj je z zamikom 0 milisekund (beri: 0 miliskekund dodatka k samemu procesiranju signala mikrofona), nato pa je vsaki naslednji sliki dodanih 10 milisekund zamika (tako na zadnji sliki desno to znese 120ms). Se malo foto-podatkov: bogi EOS 350D, Sigma 150/2.8 Macro na f8, ISO 400, fles z leve na 1/64, samo ekspozicijo je nadzirala avtomatika v black-boxu, mikrofon oddaljen od kozarca cca 20cm.

V bistvu sem hotel narediti test prozenja s prekinjanjem laserskega zarka .. a glej ga zlomka, prozorna kapljica vode laserskega zarka nekako ne prekine